ZOBNA LETVICA

Ob koncu 5. ali v začetku 6. tedna nosečnosti, se v zgornji in spodnji čeljustnici na mestu bodočega zobnega loka epitelij zadebeli (Slika 1). Zadebeljen epitelij sega v globino in ga označujemo kot prvotni epitelijski trak ali prvotna letvica, ki pa se kmalu na dveh mestih dodatno zadebeli: lingvalna zadebelitev je zobna letvica, bukalna je vestibularna letvica (Slika 2); prva je zasnova vseh zob, druga oblikuje ustni preddvor. Spremembe v epiteliju zobne letvice spremlja povečanje števila celic in kapilar v vezivu. Del celic v tem zgoščenem vezivu je mezenhimskega izvora, del celic, ki pripotujejo v ta predel iz nevralnega grebena že pred pojavom zobne letvice, pa ektodermalnega, zato ta mezenhim označujemo za ektomezenhim.

Zobna letvica

Slika 1: Mesto zobne in vestibularne letvice v razvijajočih se zgornji (Z) in spodnji čeljustnici (S). Letvici imata podkvasto obliko.

Slika 2

Slika 2: Bukolingvalni prerez skozi zobno (Z) in vestibularno letvico (V) v spodnji čeljustnici; letvici predstavlja zadebeljen epitelij prvotne ustne votline (E), ob zobni letvici je zgoščen ektomezenhim (M). Bazalna membrana (B) povezuje epitelij in ektomezenhim.

Zgodnji razvoj zob

Slika 3.emf

Slika 3: Potek zgodnjega razvoja mlečnih (rimske številke) in stalnih zob (arabske številke), izražen v mesecih nosečnosti in mesecih življenja. V 7. tednu nosečnosti zrastejo iz zobne letvice prvi brsti za mlečne sekalce in podočnike. Zgodnji razvoj mlečnih zob poteka v celoti pred rojstvom, pri stalnih zobeh pa delno pred rojstvom, delno po rojstvu, izjema sta prvi stalni kočnik in prvi stalni sekalec, katerih zgodnji razvoj se konča do rojstva. Na sliki je prikazan nenavadno dolg zgodnji razvoj zgornjega stalnega drugega sekalca, ki je za polovico daljši kakor pri stalnem spodnjem drugem sekalcu. Zgodnji razvoj drugega stalnega kočnika poteka ves čas po rojstvu, enako pri tretjem kočniku, ki pa na sliki zaradi tehničnih razlogov ni prikazan (razvijati se prične v 5. letu življenja, konča pa 3–4 leta pozneje).

DOBA BRSTA

V 7. tednu nosečnosti zraste na zgornji in spodnji zobni letvici po 6 epitelijskih brstov, ki so s pripadajočim ektomezenhimom zametki mlečnih sekalcev in mlečnih podočnikov (Slika 3). Brst za prvi mlečni kočnik zraste približno en teden pozneje, za drugi mlečni kočnik tri tedne pozneje. Brstove celice se navidezno ne razlikujejo od epitelijskih celic prvotne ustne votline in bazalne brstove celice prehajajo v podobne bazalne celice epitelija prvotne ustne votline, sredinske brstove celice pa v podobne celice površinskih slojev epitelija prvotne ustne votline (Slika 4), delitvena in presnovna dejavnost pa sta v brstovih celicah večji kakor v epitelijskih celicah prvotne ustne votline

slika 4

Slika 4: Vzdolžni prerez zametka spodnjega mlečnega zoba v dobi brsta (P). Brstove celice se navidezno ne razlikujejo od epitelijskih celic zobne letvice (Z) in epitelija prvotne ustne votline (E). Brst in pripadajoči zgoščeni ektomezenhim (M) predstavljata zobni zametek.

DOBA ČEPICE

Brstove celice se na robu ob ektomezenhimu najhitreje razmnožujejo, zato se brsti mlečnih sekalcev in podočnikov približno po enem tednu preoblikujejo v čepicam podobne tvorbe (Slika 5).

Slika 5

Slika 5: Vzdolžni prerez spodnjega mlečnega zoba v dobi čepice. Bazalne celice epitelija prvotne ustne votline (E) prehajajo v zunanji skleninski epitelij (O), celice v vbočenem delu tvorijo notranji skleninski epitelij (N), med njim in zobno letvico (Z) je skleninska pulpa (K). Nekaj celic je zbranih v skleninski vozliček (S) in skleninski trak (V). Zgoščeni ektomezenhim se je razvil v dve zasnovi – v zobno papilo (M) in zobno vrečico (L).

Celice v čepici se razlikujejo od epitelijskih celic prvotne ustne votline: v vbočenem delu čepice je vrsta nizkih cilindričnih celic, ki jih označujemo kot notranji skleninski epitelij, na izbočenem delu je vrsta kubičnih celic ali zunanji skleninski epitelij, med njima je skleninska pulpa, ki jo sestavljajo zvezdaste celice in veliki medcelični prostori. V vbočenem delu čepice je ob notranjem skleninskem epiteliju majhna skupina celic, imenovana prvotni skleninski vozliček. Večina njegovih celic do konca dobe čepice odmre, nekatere pa potujejo proti mestu bodočih griznih vršičkov in se zberejo v drugotne skleninske vozličke. Potujoče celice tvorijo  skleninski trak. Tudi drugotni skleninski vozlički so kratkotrajna tvorba in pred pričetkom nastajanja dentina ter sklenine odmrejo. V dobi čepice se ektomezenhim zgosti v dve zasnovi: v zobno papilo v vbočenem delu čepice in v zobno vrečico, ki obdaja zunanji skleninski epitelij in apikalni del zobne papile.

DOBA ZVONA

Zobni zametek tudi v dobi čepice ne raste v vse smeri enako hitro; epitelijske celice se najhitreje razmnožujejo na robovih čepice in iz nje nastane zvonu podobna tvorba (Slika 6). V dobi zvona pospešeno potekata dve bistveni dogajanji: razvoj specializiranih celic ali histodiferenciacija in oblikovanje zobne krone ali morfodiferenciacija (Lesot in Brook, 2009). Površinske celice zobne papile se proti koncu dobe zvona na griznem robu in griznih vršičkih pričnejo postopno preobražati v odontoblaste, celice notranjega skleninskega epitelija pa v ameloblaste. Pri mlečnih sekalcih se to zgodi v pričetku 4. meseca nosečnosti, pri podočniku in prvem mlečnem kočniku v 5. Mesecu nosečnosti in v 6. pri drugem mlečnem kočniku. Med skleninsko pulpo in notranjim skleninskim epitelijem se pojavi vmesni sloj iz enega do dveh skladov celic, ki s svojimi encimi z ameloblasti pozneje sodelujejo pri tvorbi sklenine. V dobi čepice so videti zametki vseh zob podobni, v dobi zvona pa dobivajo značilno obliko in ob koncu te dobe poteka notranji skleninski epitelij z bazalno membrano, ki ta epitelij povezuje z zobno papilo, tako kakor pozneje skleninsko-dentinska meja, kar določa obliko in vrsto zoba. Oblikovanje zobne krone je predvsem posledica natančno vodenih delitev celic notranjega skleninskega epitelija. Tam, kjer se njegove celice hitro delijo, se epitelij daljša in guba, tam, kjer se prenehajo deliti, se lega notranjega skleninskega epitelija ne spreminja več. Celice se pri sekalcih in podočnikih najprej prenehajo deliti na griznem robu, pri kočnikih na griznih vršičkih, od tu se proces postopno širi proti zobnemu vratu. Zobni zametek tvorijo ob koncu zvona 3 enote: skleninski organ (sestavljen iz notranjega in zunanjegaskleninskega epitelija, skleninske pulpe in vmesnega sloja), zobna papila in zobna vrečica. Skleninski organ izdela pozneje, to je v času tvorbe zobnih tkiv, sklenino, zobna papila se preobrazi v zobno pulpo in izdela v času tvorbe zobnih tkiv dentin, zobna vrečica varuje nastajajočo sklenino pred škodljivimi zunanjimi vplivi, v razvoju korenine pa se preobraža v pozobnico. Med 4. in 6. mesecem nosečnosti je zgodnji razvoj mlečnih zob končan in vse je pripravljeno za začetek tvorbe trdih in mehkih zobnih tkiv.

slika 6

Slika 6: Vzdolžni bukolingvalni prerez spodnjega mlečnega sekalca/podočnika v dobi zvona. Na bodočem griznem robu so celice notranjega skleninskega epitelija tik pred preobrazbo v ameloblaste (N), celice zobne papile tik pred preobrazbo v odontoblaste (M). Skleninska pulpa (K) je tu zmanjšana, zunanji skleninski epitelij (O) naguban. Med notranjim skleninskim epitelijem in skleninsko pulpo je nastala vmesna celična plast (T). Meja med zobno papilo in notranjim skleninskim epitelijem zavzema mesto bodoče skleninsko-dentinske meje. Zobna letvica (Z) je skoraj v celoti propadla in zobni zametek počasi izgublja neposredno povezanost z epitelijem ustne votline (E). Lingvoincizalno je zrasla nadomestna letvica, iz katere je že pognal brst za spodnji stalni sekalec oz. podočnik (B). Zobna papila in zobna vrečica (L) sta še bolj jasno ločeni kakor v dobi čepice. Zobni zametek se razvija v kostni votlini (R), ki še ni prava alveolna kost.