Blog

Zakaj nadomestiti manjkajoči zob?

Se manj smejite kot nekoč? Imate težave z žvečenjem in se vam nabira hrana med zobmi?
Izguba samo enega zoba lahko moti ravnovesje celotnega zobovja, le to pa vodi naprej v številne težave!

Obstaja veliko razlogov, zakaj bi morali nadomestiti manjkajoči zob. Veliko ljudi meni, da nadomestnega zoba ne potrebuje, če ni v vidnem polju, saj so prepričani, da preostali zobje lahko opravljajo funkcijo žvečenja. Čeprav je primarna naloga zob grizenje in žvečenje, sodelujejo tudi pri govoru. Tako lahko rečemo, da več zob v ustih manjka, bolj je okrnjena funkcija žvečenja, govora, ne nazadnje pa je manj privlačen tudi videz oziroma nasmeh.

Ko je zob izgubljen, se izgubi celotno ravnovesje in to vodi v številne težave … začnejo se premikati drugi zobje. To se ne zgodi čez noč, se pa spremembe zgodijo relativno hitro. Po nekaj letih se prostor, kjer je bil nekoč zob, dramatično skrči. Tako se na mestu, kjer manjka zob, sčasoma zgodi izguba čeljustne kosti. S tem oslabita tudi zmožnost govora in žvečenja. Rekli bi lahko, da več kosti izgubimo, več funkcionalnosti izgubimo. Propad čeljustne kosti pa je sčasoma opaziti tudi na zunaj, saj se spremeni oblika obraza.

Večina ljudi se več ne smeji kot nekoč, izgubljajo samozavest in se zavedajo neprivlačnosti lastnega nasmeha. V nekaterih primerih celo govorijo in zvenijo drugače.

Nekoč stabilen in trden nasmeh se je začel spreminjati. Nekaj, kar je bilo včasih enostavno očistiti, se je tudi z razvojem parodontalne bolezni spremenilo v mesto nastanka oblog in gojišče bakterij. Žvečenje je lahko oteženo, veliko bolj verjeten pa je tudi nastanek kariesa.

To je le nekaj posledic izgube zoba. Izguba zob lahko povzroči tudi težave s čeljustnimi sklepi in močne glavobole. Da bi se izognili takšnim težavam, je treba izgubljeni zob čim prej nadomestiti. Obstaja več načinov, kako nadomestiti manjkajoči zob. Najpogostejši so mostiček, vsadek, popolna […]

By |April 2nd, 2020|Novice|Comments Off on Zakaj nadomestiti manjkajoči zob?

Piercing jezika – možni zapleti in tveganja!

Vse večjo pojavnost piercingov je možno razložiti kot kulturno, duhovno identifikacijo osebe, umetniško obliko samoizkušnje, trend, manifestiranje spolnosti, manifestiranje povezanosti z določeno osebo, nekonformističen pristop k življenju …

Prebadanje jezika ni le trend moderne dobe, temveč izvira že iz tradicionalnih običajev Aztekov in Majev. Dandanes ima sicer drug pomen, in je del mode, katere trendom se je pogosto težko upreti.

Prebadanje jezika poteka skozi osrednji najdebelejši del jezika, pri čemer se izogibajo podjezični frenulum ter krvne žile in živci. Dolžina je običajno nekoliko večja od debeline jezika, da se nakit lahko premika.

Pogosta napačna misel je, da so usta “umazana” in da bo prebadanje povzročilo okužbo in počasno celjenje ran. Čeprav je res, da človeško ustno votlino naseljuje veliko število bakterij in je nenehno v stiku z zunanjim okoljem, se prebodne rane v ustni votlini zacelijo hitreje kot tiste na koži (4-6 tednov), v primeru, da se za preprečitev okužbe uporabijo ustrezna higiena in zdravljenje po prebadanju.

Čeprav je prebadanje ustnic v sodobni družbi pogost pojav, se najpogosteje uporablja nakit za prebadanje brez ustrezne anestezije in nadzora okužbe. Večina ljudi, ki izvajajo piercing, žal nima dovoljenja za izvajanje takšnih medicinskih posegov in je brez zadostnega medicinskega znanja.
Zapleti
Študije so pokazale, da se pri 42,2% ljudi pojavijo določeni zapleti po prebadanju jezika. Ta pogostost zapletov sama po sebi postavlja vprašanje varnosti in nevarnosti posega. Raziskave so pokazale, da se 57,8% ljudi s prebadanjem jezika ne zaveda nevarnosti in možnih zapletov, ki jih nosi piercing.

Oteklina po prebadanju se pojavi pri 51,9% oseb zaradi travme na dobro prekrvavljenem tkivu jezika.

Jezični piercing velja za možen prenašalec virusov, ki se prenašajo s krvjo.  Pogost zaplet je lokalna okužba (11,4% oseb). Večina izvajalcev svojim strankam svetuje le, da uporabljajo sredstvo za izpiranje ust.

Tudi dolgotrajna krvavitev se pogosto pojavi po prebadanju (45,7% oseb), […]

By |March 16th, 2020|Novice|Comments Off on Piercing jezika – možni zapleti in tveganja!

Nosečnost in zobozdravstveni posegi

Med nosečnostjo je potrebno vzdrževati zdravje v ustni votlini.
Posebno pozornost je treba nameniti preventivi, tj. vztrajati pri rednih in pogostih pregledih. Na kontrolah je potrebno nosečnice temeljito seznaniti s pomenom pravilne ustne higiene in vlogo fluorida pri preprečevanju bolezni ust in zob.

Zobozdravstvena nega nosečnice vključuje:

zdravljenje vseh zobnih kariesov, ki jih je mogoče rešiti,
zamenjavo slabo nameščenih zalivk in kron ali drugo protetično delo,
nevtralizacijo dejavnikov, ki povzročajo parodontalno bolezen in
ekstrakcijo zob ali druge kirurške posege, kadar ni druge možnosti zdravljenja.

V času nosečnosti ni na področju preventive kontraindiciran noben poseg in zdravljenje. Praviloma velja enako za odstranjevanje zob. Če se zdi, da nosečnost poteka normalno, lahko odstranitev zob varno opravimo ne glede na mesec nosečnosti. Večje in bolj zapletene kirurške posege, pa je treba preložiti po  porodu.

Nosečnost je lahko čustveno in fizično stresna.  Če je ženska v visoki nosečnosti, se mora zobozdravnik med delom izogibati ležanju, ker lahko vsebina maternice pritiska na spodnjo veno kavo, kar povzroči vensko vračanje krvi v srce.

Pri zdravljenju nosečnice obstajata dve področji, na katerih mora biti zobozdravnik zaradi morebitne nevarnosti genske obremenitve ploda še posebej previden. To sta zobna radiografija in predpisovanje zdravil.

Vse zobne posege, ki zahtevajo radiografijo korenine zoba pri nosečnici, je treba odložiti. Če to ni mogoče, je treba sprejeti vse previdnostne ukrepe, kar pomeni obvezno uporabo zaščitnega predpasnika in beleženje samo tistih območij, ki potrebujejo poseg. Upoštevati je treba, da je rentgensko slikanje v zadnjem trimesečju nosečnosti manj škodljivo za plod kot v prejšnjem trimesečju.

Uporaba lokalne anestezije med nosečnostjo ni kontraindicirana. Zobozdravstveni posegi predvidoma niso izvedeni pod splošno anestezijo ali sedacijo, uporabljati pa jih je treba le, kadar je to potrebno in, če je le mogoče, v zadnjih mesecih nosečnosti.

 

 

By |February 28th, 2020|Novice|Comments Off on Nosečnost in zobozdravstveni posegi

STISKANJE Z ZOBMI ALI BRUKSIZEM (v spanju)

Ena od motenj spanja, ki povzroča večje težave ljudem, je škrtanje zob ali bruksizem.

Bruksizem je prekomerno stiskanje zob brez zavestnega nadzora. Stiskanje zob se običajno pojavi ponoči med spanjem in je posledica stresa, tesnobe ali psihične napetosti. Bruksizem je prehodni pojav, ki  pri večini bolnikov izgine. Pri manjšem številu bolnikov lahko bruksizem resno vpliva na zdravje zob, saj lahko povzroči ”odrgnino” (prekomerno obrabo) zobnih kron, poškodbe nosilnih struktur zob in vodi do bolečin v žvečilnih mišicah in sklepu.

Terapija bruksizma je večplastna. Pacient bi se moral najprej spoprijeti s stresom, tesnobo in živčnostjo, kar je dandanes precej težko.  Nato je potrebno izdelati individualno opornico, ki se naredi po odtisu zob pacienta in spominja na zaščito, ki jih nosijo boksarji. Pacient le to nosi ponoči, deluje tako, da amortizira sile, ustvarjene s stiskanjem žvečilnih mišic in preprečuje, da bi se zobje drgnili med seboj.

Bruksizem je lahko tudi neobičajen stranski učinek nekaterih antidepresivov.

Simptomi bruksizma:

Ritmična krčenja čeljustnih mišic
” škrtanje” ponoči
Moteč jutranji glavobol
Napete in boleče čeljustne mišice, zlasti zjutraj
Kronična bolečina na obrazu
Poškodovani zobje, zalivke, poškodovane dlesni
Bolečine v sklepu

 

By |February 13th, 2020|Novice|Comments Off on STISKANJE Z ZOBMI ALI BRUKSIZEM (v spanju)

ZOBNI VIDIKI NOSEČNOSTI: Najpogostejše bolezni tkiv ustne votline

Številne nosečnice zanemarjajo zdravje ust in se izogibajo rednim zobozdravstvenim pregledom ter pravočasnemu sanaciji bolezni ust in zob. Med nosečnostjo je bil zabeležen pogostejši pojav bolezni podpornega tkiva zoba (parodoncija), kar je razloženo s povečanim vplivom spolnih hormonov z negativnim vplivom lokalnih dejavnikov. Najpogostejše spremembe so vidne na desni (gingiva):

Gingivitis gravidarum – Zanj je značilno povečanje trikotnega dela dlesni, ki se nahaja med obema zoboma (medzobna papila), ki imata preostali gingiva barvo maline. Spremembe so najbolj opazne pri spodnjih sprednjih zobeh. Blage provokacije, včasih tudi spontane, vodijo do krvavitev.

Gingivitis hyperplastica gravidarum – včasih pride do izrazite proliferacije gingive, zlasti medzobnih papilov s sliko kroničnega hiperplastičnega gingivitisa. Spremembe nastanejo kot posledica širjenja vezivnega tkiva, zaradi česar je gingiva postala trde konsistence. Regije izrazite proliferacije obstajajo tudi po porodu, kar povzroči izgubo alveolov v kosteh, kar je prehod v parodontalno bolezen.
Tumorji nosečnosti – okrogle, rdečkaste spremembe na dlesni v sprednjih zobeh. Imajo rdečkasto barvo, gladke površine in ob žvečenju krvavijo.

Karies je pogost pojav v nosečnosti. To je neposredno povezano z zmanjšano ustno in zobno higieno (povečano število mikroorganizmov), pogosto bruhanje kisle vsebnosti in opisan gingivitis (boljše zadrževanje zobnih oblog).

Vir: Dašić Jovan, Fakulteta za stomatološko medicino Podgorica

By |January 21st, 2020|Novice|Comments Off on ZOBNI VIDIKI NOSEČNOSTI: Najpogostejše bolezni tkiv ustne votline

Bolezni mlečnih zobkov

Bolezni mlečnih zob so infektivne

Z zaščito zob moramo pričeti takoj, ko pričnejo izraščati, saj se takoj na njih pričnejo naseljevati bakterije, ki kvarijo zobe. Najpomembnejša med njimi je Streptococus mutans – najpogosteje se prenese iz ust osebe, ki je v daljšem kontaktu z dojenčkom, predvsem materinih. Zato je izredno pomembno, da ima mati vse zobe pozdravljene in da redno ohranja higieno in uporablja raztopine proti zobni gnilobi in bolezni dlesni, ki vsebujejo fluoride.

Mlečni zobje lahko hitro zbolijo ne samo zaradi sladkarij

Poleg zobnih bakterij so najpomembnejši faktor za zbolevanje mlečnih zob prepogosti obroki. Ti so neugodni tudi za splošno zdravje, zato je nasvet vsakega pediatra, da se otrok čim hitreje mora navaditi jesti po obrokih. Za mlečne zobe so najhujši nočni obroki – pa naj bo to steklenica z mlekom, sokom ali pogosto nočno dojenje. V steklenički je ponoči dovoljeno imeti samo vodo. Pogosto hranjenje s kašicami in drugo pripravljeno hrano, sladkano ali nesladkano, prav tako deluje na zgodnji razvoj zobne gnilobe.

Mlečne zobe moramo negovati takoj, ko pričnejo izraščati

Zanemarjanje higiene mlečnih zob z izgovorom, da je otrok še majhen, je velika napaka. Mlečni zobje so zelo občutljivi in če se združijo velika zastopanost bakterij, pogosti obroki in slabša obrambna sposobnost sline, pride do razvoja zelo težke in resne bolezni zoba – cirkularnega kariesa. Prve mlečne zobe umivamo z vlažno krpico – z odsekanimi navpičnimi potezami, ki gredo od dlesni proti griznim površinam, to tako z zunanje strani (proti ustnicam) kot notranje (proti jeziku). V tem času se otrok igra z zobno ščetko. Šele pozneje zobno ščetko pričnemo uporabljati. Priporočilo je, da starši perejo mlečne zobke otroku vse do tretjega leta starosti, potem naj to počnejo sami, vendar moramo pranje mlečnih zob dokončati mi.

Mlečne zobe moramo pogosto […]

By |February 7th, 2017|Novice|Comments Off on Bolezni mlečnih zobkov

Preventiva in zdravljenje mlečnih zobkov

Mlečne zobke  je treba “zalivati”

Zalivanje razpok je zelo učinkovita tehnika, ki preprečuje razvoj zobne gnilobe na grizni površini kočnikov. Taka zobna gniloba je najpogosteje prisotna, če ne pride do pojava zgodnjega cirkularnega kariesa, o čemer smo že pisali. Posebno pomembni so drugi mlečni kočniki (petice), ker je nujno, da ostanejo v čeljusti vse do enajstega leta starosti. Drugi kočniki so zelo pomembni za pravilno postavitev zob in so ključni v procesu dobrega žvečenja.

Mlečne zobke  je treba nujno zdraviti, ko zbolijo

Glede na to, da je pomen prisotnosti mlečnih zob velik, moramo pravočasno preprečiti bolezni in jih takoj zdraviti, če do bolezni pride. Mlečni zobje so tanki in krhki, zato lahko zobna gniloba hitreje napreduje. Nikakor ne poslušajte nasvetov, da se mlečnih zob ne “popravlja”. Včasih se pri starših pojavi dilema, če otrok preživlja velike psihične travme, ko v prvem in drugem letu trpi pri zdravljenju zob. Vendar pa danes obstajajo sodobni materiali, s katerimi je mogoče večino posegov narediti praktično brez vrtanja in bolečin.

Če se mlečnih zob ne da pozdraviti, jih je treba odstraniti

Če ni možnosti za odstranitev zobne gnilobe, obnovitve ali zdravljenja zoba, pri katerem je prišlo do odmiranja tkiva pulpe, je zob treba izpuliti, ker predstavlja vir infekcije. Možne so poškodbe zametkov stalnih zob in škodljiv vpliv na imunski sistem, sklepe, srce in splošno zdravje. Prav tako vedno obstaja nevarnost, da zaradi padca imunosti pride do oteklin in resnih zapletov.

Mlečni zobki zahtevajo uporabo fluoridov

Fluoridi so najmočnejše sredstvo za zaščito pred kariesom in v borbi proti njegovemu napredovanju. Fluoridi so v razvitih državah tudi glavni razlog za občuten padec prisotnosti zobne gnilobe. Obvezna je uporaba otroških zobnih past s fluoridom. Za ostale oblike fluorida (tabletke, raztopine, geli, premazi) bi bilo najbolje, da jih specialist določi […]

By |December 20th, 2016|Novice|Comments Off on Preventiva in zdravljenje mlečnih zobkov

Higiena mlečnih zobkov

Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zobka

Starši se navadno sprašujemo, kdaj začeti z umivanjem zobkov, je to pri prvem zobku ali potem, ko izrastejo vsi zobki, in na kakšen način naj čistimo zobke. Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zoba dalje. Takoj začnemo uporabljati zobne ščetke, ki so prilagojene otroku. Za mlečne sekalce priporočamo gumijaste zobne ščetke, ker so mehkejše in oblikovno prilagojene velikosti čeljusti.

Ko izrasejo kočniki, pa preidemo na otroške ščetke s ščetinami. Od začetka vzpostavimo ritem umivanja zob – vpeljemo rutino jutranjega in večernega umivanja, da kasneje nimamo težav. Ravno tako priporočamo, da otroku čim prej ponujate ščetko (lahko že pred izraslim zobom, kajti tako se navaja na obred, ki ga bo spremljal celo življenje).«

Poudariti je treba, da v pripravljeno hrano in pijačo ne dodajamo sladkorjev. Znano je, da je okus za sladko pridobljen in ne prirojen. Pitje sladkih tekočin, še posebno po steklenički, lahko namreč že zelo zgodaj po izrasti prvih mlečnih zob povzroči njihovo propadanje in s tem povezane težave.

Postopek čiščenja zobkov

Dojenčku čistimo zobe z gumijasto zobno ščetko tako, da ga držimo v naročju, ga varno objamemo z eno roko, z drugo pa očistimo tiste zobke, ki so izrasli. Pravilno čiščenje je, da postavimo ščetko na rob dlesen zob in nežno krožimo, kot da je zob ravna površina. Pri tem ne smemo pozabiti notranjih ploskev zoba. Zelo pomembno pa je, da po izrasti zob pazimo na prehrano in pijačo, posebno na ležeče, nočno pitje sadnih ali sladkih pijač po steklenički.

Prvi pregled pri zobozdravniku

Na prvi pregled k zobozdravniku peljemo otroka v prvem letu starosti oziroma, ko mu izrasejo sekalci. Kasneje naj bo otrok pregledan enkrat letno, razen če zobozdravnik oceni drugače.

By |November 29th, 2016|Novice|Comments Off on Higiena mlečnih zobkov

Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Povečano slinjenje in trše grizenje

Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona ne izraslega zoba. Če po masiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob. V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je od 2 do 3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.«

Povišana temperatura in driska

Večini otrok zobki izrastejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so, predvsem za starše, ena najpogostejših težav neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.«

Nasveti

Svetujemo, da bolj občutljivim otrokom pomagate:

z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje.
Lahko v masiramo balzame oziroma gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro v masirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti.

Zakasnelo izraščanje zobkov

O zakasnelem izraščanju zob govorimo takrat, ko otrok nima še nobenega zobka od okoli osemnajstega meseca naprej, kar je zgornja […]

By |November 15th, 2016|Novice|Comments Off on Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Ritmen izraščanja mlečnih in stalnih zobkov

Ob rojstvu so zobje že oblikovani, a ostajajo skriti v čeljusti. Le eden na 2000 otrok že ob rojstvu kaže zobek, ki lahko povzroča težave doječim materam.
Tri do šest mesecev stari dojenčki se lahko slinijo zaradi različnih razlogov, a izraščanje zob je v tej starosti gotovo med pogostejšimi. Navadno najprej na plan pride spodnji srednji zob, ki mu sledita oba zgornja in potem še njuna soseda. Vendar ni nič nenavadnega, če prvih zobkov v tem obdobju še ni, in tudi če se pojavijo v drugačnem vrstnem redu.
Šest do osem mesecev je pogosto čas, ko se pojavijo prvi mlečni zobje, skoraj vedno je prvi spodnji sekalec. Verjetno bodo kmalu na dan začeli prihajati tudi drugi, če niso že prej. Nega in higiena zob se začneta takoj, ko prvi pokuka na plan. Uporabite zobno ščetko za dojenčke ali posebni nastavek za na prst.
Pri osmih do 12 mesecev se zobkom pridružita srednja zgornja sekalca. Pri deklicah se zobje običajno pojavijo prej kot pri fantih.
9 do 13 mesecev: otrok je na dobri poti k sijočemu nasmehu. Zgornji sekalci se popolnijo.
10 do 16 mesecev: na vrsti sta še spodnja dva manjkajoča sekalca. To pomeni, da imajo v povprečju malčki zdaj že osem zob. Ne glede na število, jih pridno ščetkajte.
12 do 18 mesecev: zdaj lahko otročka že začnemo navduševati za samostojno čiščenje zob, ki bo postalo pomembna življenjska navada. Seveda pa potem temeljito čiščenje dokonča eden od staršev.
13 do 19 mesecev: čas je, da se dogajanje premakne še v zadnje dele ust. Prihajajo prvi kočniki, zgornji in spodnji. Ti so večji in njihov prihod je lahko malce boleč, tako za otroka kot tudi za vas, saj je razdražljivost nalezljiva.
16 do 22 mesecev: sledijo špičasti podočniki. Naj vas “ostrina” ne prestraši, da bi opustili redno čiščenje.
18 do 24 mesecev: vaš skoraj dvoletnik bo […]

By |October 21st, 2016|Novice|Comments Off on Ritmen izraščanja mlečnih in stalnih zobkov