Novice

Higiena mlečnih zobkov

Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zobka

Starši se navadno sprašujemo, kdaj začeti z umivanjem zobkov, je to pri prvem zobku ali potem, ko izrastejo vsi zobki, in na kakšen način naj čistimo zobke. Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zoba dalje. Takoj začnemo uporabljati zobne ščetke, ki so prilagojene otroku. Za mlečne sekalce priporočamo gumijaste zobne ščetke, ker so mehkejše in oblikovno prilagojene velikosti čeljusti.

Ko izrasejo kočniki, pa preidemo na otroške ščetke s ščetinami. Od začetka vzpostavimo ritem umivanja zob – vpeljemo rutino jutranjega in večernega umivanja, da kasneje nimamo težav. Ravno tako priporočamo, da otroku čim prej ponujate ščetko (lahko že pred izraslim zobom, kajti tako se navaja na obred, ki ga bo spremljal celo življenje).«

Poudariti je treba, da v pripravljeno hrano in pijačo ne dodajamo sladkorjev. Znano je, da je okus za sladko pridobljen in ne prirojen. Pitje sladkih tekočin, še posebno po steklenički, lahko namreč že zelo zgodaj po izrasti prvih mlečnih zob povzroči njihovo propadanje in s tem povezane težave.

Postopek čiščenja zobkov

Dojenčku čistimo zobe z gumijasto zobno ščetko tako, da ga držimo v naročju, ga varno objamemo z eno roko, z drugo pa očistimo tiste zobke, ki so izrasli. Pravilno čiščenje je, da postavimo ščetko na rob dlesen zob in nežno krožimo, kot da je zob ravna površina. Pri tem ne smemo pozabiti notranjih ploskev zoba. Zelo pomembno pa je, da po izrasti zob pazimo na prehrano in pijačo, posebno na ležeče, nočno pitje sadnih ali sladkih pijač po steklenički.

Prvi pregled pri zobozdravniku

Na prvi pregled k zobozdravniku peljemo otroka v prvem letu starosti oziroma, ko mu izrasejo sekalci. Kasneje naj bo otrok pregledan enkrat letno, razen če zobozdravnik oceni drugače.

By |November 29th, 2016|Novice|0 Comments

Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Povečano slinjenje in trše grizenje

Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona ne izraslega zoba. Če po masiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob. V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je od 2 do 3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.«

Povišana temperatura in driska

Večini otrok zobki izrastejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so, predvsem za starše, ena najpogostejših težav neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.«

Nasveti

Svetujemo, da bolj občutljivim otrokom pomagate:

z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje.
Lahko v masiramo balzame oziroma gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro v masirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti.

Zakasnelo izraščanje zobkov

O zakasnelem izraščanju zob govorimo takrat, ko otrok nima še nobenega zobka od okoli osemnajstega meseca naprej, kar je zgornja […]

By |November 15th, 2016|Novice|Comments Off on Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Ritmen izraščanja mlečnih in stalnih zobkov

Ob rojstvu so zobje že oblikovani, a ostajajo skriti v čeljusti. Le eden na 2000 otrok že ob rojstvu kaže zobek, ki lahko povzroča težave doječim materam.
Tri do šest mesecev stari dojenčki se lahko slinijo zaradi različnih razlogov, a izraščanje zob je v tej starosti gotovo med pogostejšimi. Navadno najprej na plan pride spodnji srednji zob, ki mu sledita oba zgornja in potem še njuna soseda. Vendar ni nič nenavadnega, če prvih zobkov v tem obdobju še ni, in tudi če se pojavijo v drugačnem vrstnem redu.
Šest do osem mesecev je pogosto čas, ko se pojavijo prvi mlečni zobje, skoraj vedno je prvi spodnji sekalec. Verjetno bodo kmalu na dan začeli prihajati tudi drugi, če niso že prej. Nega in higiena zob se začneta takoj, ko prvi pokuka na plan. Uporabite zobno ščetko za dojenčke ali posebni nastavek za na prst.
Pri osmih do 12 mesecev se zobkom pridružita srednja zgornja sekalca. Pri deklicah se zobje običajno pojavijo prej kot pri fantih.
9 do 13 mesecev: otrok je na dobri poti k sijočemu nasmehu. Zgornji sekalci se popolnijo.
10 do 16 mesecev: na vrsti sta še spodnja dva manjkajoča sekalca. To pomeni, da imajo v povprečju malčki zdaj že osem zob. Ne glede na število, jih pridno ščetkajte.
12 do 18 mesecev: zdaj lahko otročka že začnemo navduševati za samostojno čiščenje zob, ki bo postalo pomembna življenjska navada. Seveda pa potem temeljito čiščenje dokonča eden od staršev.
13 do 19 mesecev: čas je, da se dogajanje premakne še v zadnje dele ust. Prihajajo prvi kočniki, zgornji in spodnji. Ti so večji in njihov prihod je lahko malce boleč, tako za otroka kot tudi za vas, saj je razdražljivost nalezljiva.
16 do 22 mesecev: sledijo špičasti podočniki. Naj vas “ostrina” ne prestraši, da bi opustili redno čiščenje.
18 do 24 mesecev: vaš skoraj dvoletnik bo […]

By |October 21st, 2016|Novice|Comments Off on Ritmen izraščanja mlečnih in stalnih zobkov

Mlečni zobki

Izraščanje zobkov do enega leta starosti 

Izraščanje zob je normalen fiziološki proces, vendar veliko staršev pove, da so otroci med izraščanjem zob bolj nemirni, se bolj slinijo in se tudi ponoči zbujajo pogosteje kot običajno. Nekateri imajo drisko in povišano telesno temperaturo. Vaš dojenček ne bo dobil zobkov kar čez noč. Izraščanje zobkov je dolgotrajen proces, ki lahko traja vse do tretjega leta starosti. Začne pa se v času nosečnosti, ko dojenček razvije zasnove za mlečne zobe.

Čas izraščanja zob sovpada z oralno fazo v razvoju otroka. Otrok v tej fazi uporablja  usta za raziskovanje sveta. Pogosto pride do okužbe, na katere se telo odzove s povišano telesno temperaturo. Zaradi hitrejših procesov presnove med povišano telesno temperaturo je tudi izraščanje zob pospešeno. Kdaj bo dojenček dobil prvi zobek, je težko napovedati. Vsak otrok zase je individualen in tako je tudi pri zobkih. Večina dojenčkov dobi svoj prvi zobek med tretjim in dvanajstim mesecem, najpogosteje okoli šestega meseca. Vedno govorimo o nekem statističnem povprečju in iz tega potem naredimo povprečne starosti za izraščanje zob- kdaj se pri večini otrok nekaj zgodi. Zato so popolnoma normalni odkloni v obe smeri, pač vsak otrok ima nek svoj ritem izraščanja zob.

Se nekaj zanimivosti o mlečnih zobkih

V praktično vseh evropskih jezikih jih imenujemo »mlečni zobje«, v Ameriki in Kanadi pa se pogosteje uporablja izraz  »otroški zobje oz. milk teeth«, v Aziji jim pogosto pravijo »padajoči zobje oz. fall teeth«, saj bodo na neki točki izpadli. Različne kulture izpadanje mlečnih zob sprejemajo na različne načine.

V angleško govorečih državah izpadle mlečne zobke pobere zobna vila, ki v zameno za zobek otroku pusti majhno darilce. Najpogosteje otroci izpadli zob shranijo pod vzglavnik, kjer jih zjutraj pričaka presenečenje oz. darilo. Ponekod v Avstraliji, na Švedskem in Norveškem shranijo otroci […]

By |September 14th, 2016|Novice|Comments Off on Mlečni zobki

Zgodnji razvoj zob

ZOBNA LETVICA
Ob koncu 5. ali v začetku 6. tedna nosečnosti, se v zgornji in spodnji čeljustnici na mestu bodočega zobnega loka epitelij zadebeli (Slika 1). Zadebeljen epitelij sega v globino in ga označujemo kot prvotni epitelijski trak ali prvotna letvica, ki pa se kmalu na dveh mestih dodatno zadebeli: lingvalna zadebelitev je zobna letvica, bukalna je vestibularna letvica (Slika 2); prva je zasnova vseh zob, druga oblikuje ustni preddvor. Spremembe v epiteliju zobne letvice spremlja povečanje števila celic in kapilar v vezivu. Del celic v tem zgoščenem vezivu je mezenhimskega izvora, del celic, ki pripotujejo v ta predel iz nevralnega grebena že pred pojavom zobne letvice, pa ektodermalnega, zato ta mezenhim označujemo za ektomezenhim.

Slika 1: Mesto zobne in vestibularne letvice v razvijajočih se zgornji (Z) in spodnji čeljustnici (S). Letvici imata podkvasto obliko.

Slika 2: Bukolingvalni prerez skozi zobno (Z) in vestibularno letvico (V) v spodnji čeljustnici; letvici predstavlja zadebeljen epitelij prvotne ustne votline (E), ob zobni letvici je zgoščen ektomezenhim (M). Bazalna membrana (B) povezuje epitelij in ektomezenhim.

Zgodnji razvoj zob

Slika 3: Potek zgodnjega razvoja mlečnih (rimske številke) in stalnih zob (arabske številke), izražen v mesecih nosečnosti in mesecih življenja. V 7. tednu nosečnosti zrastejo iz zobne letvice prvi brsti za mlečne sekalce in podočnike. Zgodnji razvoj mlečnih zob poteka v celoti pred rojstvom, pri stalnih zobeh pa delno pred rojstvom, delno po rojstvu, izjema sta prvi stalni kočnik in prvi stalni sekalec, katerih zgodnji razvoj se konča do rojstva. Na sliki je prikazan nenavadno dolg zgodnji razvoj zgornjega stalnega drugega sekalca, ki je za polovico daljši kakor pri stalnem spodnjem drugem sekalcu. Zgodnji razvoj drugega stalnega kočnika poteka ves čas po rojstvu, enako pri tretjem kočniku, ki pa na sliki zaradi tehničnih razlogov ni prikazan […]

By |May 24th, 2016|Novice|Comments Off on Zgodnji razvoj zob

10 zanimivih dejstev o zobeh

Poglejmo nekaj zanimivih dejstev, ki jih morda niste vedeli o svojih zobeh:

1. Sklenina je najtrše tkivo v našem telesu.

2. Zobje se začnejo oblikovati še preden se rodimo – mlečni ali otroški zobje se oblikujejo, ko je

otrok v maternici, vendar pokukajo na površje, ko je otrok star 6-12 mesecev.

3. Ljudje uporabljamo štiri različne vrste zob (sekalce, podočnike, ličnike in kočnike) za trganje in

žvečenje hrane.

4. Ljudje imamo tekom življenja le dva kompleta zob – mlečne in stalne zobe. Ko imamo enkrat

stalne zobe moramo za njih dobro skrbeti.

5. Niti dva človeka nimata enakih zob – vaši zobje so edinstveni tako kot vaš prstni odtis. Bodite

ponosni na svoje edinstveno zobovje!

6. Naša usta tekom življenja proizvedejo toliko sline, da bi z njo lahko napolnili dva plavalna bazena.

Slina pomaga prebavi in ščiti zobe pred bakterijami v ustih.

7. Povprečen človek porabi za umivanje zob 38,5 dni svojega življenja.

8. Številne bolezni so vezane na vaše ustno zdravje, med drugimi bolezni srca, osteoporoza in

sladkorna bolezen.

9. Ena tretjina posameznega zoba se skriva pod dlesnijo, kar pomeni, da sta le dve tretjini dolžine

zoba vidni.

10. Če vam izbijejo zob ga potopite v mleko in držite v ustih, saj bo pripomoglo k temu, da se zob dlje

ohrani. Takoj obiščite zobozdravnika.

 

VIR: 123dentist.com (http://www.123dentist.com/10-fun-facts-about-teeth/)

By |June 12th, 2014|Novice|Comments Off on 10 zanimivih dejstev o zobeh

Oralno zdravje in sladkorna bolezen

Ali ste vedeli, da je tveganje za razvoj bolezni dlesni, zobne gnilobe, glivičnih obolenj in drugih oralnih težav, pri bolnikih s sladkorno boleznijo večje?

Bolniki, ki ne skrbijo za ustrezni nadzor ravni glukoze v krvi so bolj izpostavljeni tveganju razvoja parodontalne bolezni in izgubi zob, v primerjavi s tistimi, čigar diabetes je pod nadzorom.

Zato je potrebno skrbeti za ustrezno nego:
– Nadzirajte raven glukoze v krvi.
– Uporabljajte mehko zobno ščetko in jo zamenjajte vsake tri mesece.
– Zobe ščetkajte vsaj tri minute s fluoridno zobno pasto.
– Zobe ščetkajte vsaj dvakrat dnevno, če lahko pa po vsakem obroku.
– Vsaj enkrat dnevno uporabite zobno nitko.
– Zobozdravnik naj vam dvakrat letno strokovno očisti zobe.
– Enkrat letno opravite pregled dlesni.
– Zobodravniku povejte, da imate sladkorno bolezen in naštejte zdravila, ki jih jemljete.
– Prenehajte s kajenjem, saj to le poslabša bolezni dlesni.
– Če opazite naslednje simptome, obiščite zobozdravnika: krvaveče ali vnete dlesni, odstopanje dlesni, dolgotrajen slab zadah, rahljanje zob, spremembe pri ugrizu, bolečine v ustih.

VIR: Joslin Diabetes Center (http://www.joslin.org/info/Dental_Health_and_Diabetes.html)

By |May 23rd, 2014|Novice|Comments Off on Oralno zdravje in sladkorna bolezen

Debelost lahko vpliva na zdravljenje paradontalne bolezni

Raziskava je bila izvedena s strani strokovnjakov Eastman Dental inštituta iz Londona, v sodelovanju z Evropsko raziskovalno skupino s področja parodontologije iz Genove. Vključevala je 260 odraslih, ki so prestali intenzivno zdravljenje parodontalne bolezni, brez kirurških posegov. Izhodiščno parodontalno stanje so ocenili na podlagi globine obzobnih žepkov.

Po mnenju raziskovalcev sta indeks telesne mase (ITM) in debelost povezana s slabšim stanjem obzobnih žepkov, neodvisno od starosti, kajenja in zobnih oblog.

Ugotovili so, da sta ITM in debelost neodvisna znanilca slabega odziva na ne-kirurško zdravljenje parodontalne bolezi pri bolnikih s hudo obliko parodontoze.
VIR: Dental Tribune (http://www.dental-tribune.com/articles/news/europe/15461_obesity_may_affect_response_to_periodontal_therapy.html)

By |April 25th, 2014|Novice|Comments Off on Debelost lahko vpliva na zdravljenje paradontalne bolezni

Nepravilno čiščenje dude je lahko škodljivo

Številne študije kažejo, da se lahko zobna gniloba prenese na otroka, če starši poližejo dudo, da bi jo

očistili. Prav tako je zelo pomembno, da starši dud ne namakajo v med, sok, sladkane pijače oz. kakršnekoli vrste

sladkorja. Ob izpostavitvi sladkanim snovem se poveča možnost zobne gnilobe.

 

Slina odraslega človeka ne uničuje bakterij, zato s sesanjem dude, da bi jo očistili, teh ne odstranimo.

Najboljši način čiščenja dude so torej sredstva, ki dokazano delujejo kot razkužilo.

VIR: Dentistry Today (http://www.dentistrytoday.com/todays-dental-news/9633-experts-say-all-types-
of-dental-care-safe-during-pregnancy)

By |March 18th, 2014|Novice|Comments Off on Nepravilno čiščenje dude je lahko škodljivo

Višji odmerki statina zmanjšajo vnetje dlesni

Nova raziskava ponuja več dokazov o povezavi med oralnim zdravjem in zdravjem srca. Ugotovili so, da lahko višji odmerki statina zmanjšajo vnetje dlesni pri srčnih bolnikih v manj kot štirih tednih.

Statini se navadno predpisujejo za zniževanje holesterola v krvi. Čeprav za dobro zdravje potrebujemo nekaj holesterola, pa preveč maščobnih snovi vodi do ateroskleroze (bolezen, ki povzroči zožanje arterij), ki je vodilni vzrok za možgansko kap, srčni infarkt in periferne žilne bolezni.

Za parodontalno bolezen je značilno kronično vnetje dlesni. Tako za parodontalno bolezen kot aterosklerozo pa so značilna vnetna stanja, ki se ponavadi sočasno pojavljajo v telesu posameznika in se lahko prepletajo.

Raziskavala je pokazala, da se je pri bolnikih, ki so 4 tedne prejemali višje odmerke statina, občutno zmanjšalo vnetje dlesni. Zmanjšanje vnetja dlesni pa je bilo tesno povezano z zmanjšanjem ateroskleroze.

Ugotovitve raziskave kažejo na povezave med oralnim zdravjem in zdravjem srca ter da zdravljenja, ki izboljšajo eno, vplivajo tudi na izboljšanje drugega stanja.

Eden izmed avtorjev, Dr. Tawakol, pravi da bi morali zdravniki razmisliti o tem, da statini vplivajo na več kot samo nižanje holesterola, ko se s pacienti odločajo o možnostih zdravljenja. Na drugi strani pa bi morali pacienti s srčnimi boleznimi vedno opozoriti zdravnika o morebitnih vnetjih dlesni.

Avtorji poudarjajo, da je šlo v tem primeru za manjšo študijo in pozivajo k dodatnim raziskavam omenjenga področja. Strokovnjaki so svoje ugotovitve predstavili v spletni izdaji revije Journal of the American College of Cardiology.

VIR: Medical News Today (http://www.medicalnewstoday.com/articles/266997.php)

By |February 17th, 2014|Novice|1 Comment