Novice

Mlečne zobke  je treba “zalivati” Zalivanje razpok je zelo učinkovita tehnika, ki preprečuje razvoj zobne gnilobe na grizni površini kočnikov. Taka zobna gniloba je najpogosteje prisotna, če ne pride do pojava zgodnjega cirkularnega kariesa, o čemer smo že pisali. Posebno pomembni so drugi mlečni kočniki (petice), ker je nujno, da ostanejo v čeljusti vse do enajstega leta starosti. Drugi kočniki so zelo pomembni za pravilno postavitev zob in so ključni v procesu dobrega žvečenja. Mlečne zobke  je treba nujno zdraviti, ko zbolijo Glede na to, da je pomen prisotnosti mlečnih zob velik, moramo pravočasno preprečiti bolezni in jih takoj zdraviti, če do bolezni pride. Mlečni zobje so tanki in krhki, zato lahko zobna gniloba hitreje napreduje. Nikakor ne poslušajte nasvetov, da se mlečnih zob ne “popravlja”. Včasih se pri starših pojavi dilema, če otrok preživlja velike psihične travme, ko v prvem in drugem letu trpi pri zdravljenju zob. Vendar pa danes obstajajo sodobni materiali, s katerimi je mogoče večino posegov narediti praktično brez vrtanja in bolečin. Če se mlečnih zob ne da pozdraviti, jih je treba odstraniti Če ni možnosti za odstranitev zobne gnilobe, obnovitve ali zdravljenja zoba, pri katerem je prišlo do odmiranja tkiva pulpe, je zob treba izpuliti, ker predstavlja vir infekcije. Možne so poškodbe zametkov stalnih zob in škodljiv vpliv na imunski sistem, sklepe, srce in splošno zdravje. Prav tako vedno obstaja nevarnost, da zaradi padca imunosti pride do oteklin in resnih zapletov. Mlečni zobki zahtevajo uporabo fluoridov Fluoridi so najmočnejše sredstvo za zaščito pred kariesom in v borbi proti njegovemu napredovanju. Fluoridi so v razvitih državah tudi glavni razlog za občuten padec prisotnosti zobne gnilobe. Obvezna je uporaba otroških zobnih past s fluoridom. Za ostale oblike fluorida (tabletke, raztopine, geli, premazi) [...]

Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zobka Starši se navadno sprašujemo, kdaj začeti z umivanjem zobkov, je to pri prvem zobku ali potem, ko izrastejo vsi zobki, in na kakšen način naj čistimo zobke. Otroku umivamo zobe od prvega izraslega zoba dalje. Takoj začnemo uporabljati zobne ščetke, ki so prilagojene otroku. Za mlečne sekalce priporočamo gumijaste zobne ščetke, ker so mehkejše in oblikovno prilagojene velikosti čeljusti. Ko izrasejo kočniki, pa preidemo na otroške ščetke s ščetinami. Od začetka vzpostavimo ritem umivanja zob – vpeljemo rutino jutranjega in večernega umivanja, da kasneje nimamo težav. Ravno tako priporočamo, da otroku čim prej ponujate ščetko (lahko že pred izraslim zobom, kajti tako se navaja na obred, ki ga bo spremljal celo življenje).« Poudariti je treba, da v pripravljeno hrano in pijačo ne dodajamo sladkorjev. Znano je, da je okus za sladko pridobljen in ne prirojen. Pitje sladkih tekočin, še posebno po steklenički, lahko namreč že zelo zgodaj po izrasti prvih mlečnih zob povzroči njihovo propadanje in s tem povezane težave. Postopek čiščenja zobkov Dojenčku čistimo zobe z gumijasto zobno ščetko tako, da ga držimo v naročju, ga varno objamemo z eno roko, z drugo pa očistimo tiste zobke, ki so izrasli. Pravilno čiščenje je, da postavimo ščetko na rob dlesen zob in nežno krožimo, kot da je zob ravna površina. Pri tem ne smemo pozabiti notranjih ploskev zoba. Zelo pomembno pa je, da po izrasti zob pazimo na prehrano in pijačo, posebno na ležeče, nočno pitje sadnih ali sladkih pijač po steklenički. Prvi pregled pri zobozdravniku Na prvi pregled k zobozdravniku peljemo otroka v prvem letu starosti oziroma, ko mu izrasejo sekalci. Kasneje naj bo otrok pregledan enkrat letno, razen če zobozdravnik oceni drugače.

Povečano slinjenje in trše grizenje Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona ne izraslega zoba. Če po masiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob. V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je od 2 do 3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.« Povišana temperatura in driska Večini otrok zobki izrastejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so, predvsem za starše, ena najpogostejših težav neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.« Nasveti Svetujemo, da bolj občutljivim otrokom pomagate: z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje. Lahko v masiramo balzame oziroma gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro v masirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti. Zakasnelo izraščanje zobkov O zakasnelem izraščanju zob govorimo takrat, ko otrok nima še nobenega zobka od [...]

Ob rojstvu so zobje že oblikovani, a ostajajo skriti v čeljusti. Le eden na 2000 otrok že ob rojstvu kaže zobek, ki lahko povzroča težave doječim materam. Tri do šest mesecev stari dojenčki se lahko slinijo zaradi različnih razlogov, a izraščanje zob je v tej starosti gotovo med pogostejšimi. Navadno najprej na plan pride spodnji srednji zob, ki mu sledita oba zgornja in potem še njuna soseda. Vendar ni nič nenavadnega, če prvih zobkov v tem obdobju še ni, in tudi če se pojavijo v drugačnem vrstnem redu. Šest do osem mesecev je pogosto čas, ko se pojavijo prvi mlečni zobje, skoraj vedno je prvi spodnji sekalec. Verjetno bodo kmalu na dan začeli prihajati tudi drugi, če niso že prej. Nega in higiena zob se začneta takoj, ko prvi pokuka na plan. Uporabite zobno ščetko za dojenčke ali posebni nastavek za na prst. Pri osmih do 12 mesecev se zobkom pridružita srednja zgornja sekalca. Pri deklicah se zobje običajno pojavijo prej kot pri fantih. 9 do 13 mesecev: otrok je na dobri poti k sijočemu nasmehu. Zgornji sekalci se popolnijo. 10 do 16 mesecev: na vrsti sta še spodnja dva manjkajoča sekalca. To pomeni, da imajo v povprečju malčki zdaj že osem zob. Ne glede na število, jih pridno ščetkajte. 12 do 18 mesecev: zdaj lahko otročka že začnemo navduševati za samostojno čiščenje zob, ki bo postalo pomembna življenjska navada. Seveda pa potem temeljito čiščenje dokonča eden od staršev. 13 do 19 mesecev: čas je, da se dogajanje premakne še v zadnje dele ust. Prihajajo prvi kočniki, zgornji in spodnji. Ti so večji in njihov prihod je lahko malce boleč, tako za otroka kot tudi za vas, saj je razdražljivost nalezljiva. 16 do 22 mesecev: sledijo špičasti podočniki. Naj vas “ostrina” ne prestraši, da bi opustili [...]

Poglejmo nekaj zanimivih dejstev, ki jih morda niste vedeli o svojih zobeh: 1. Sklenina je najtrše tkivo v našem telesu. 2. Zobje se začnejo oblikovati še preden se rodimo - mlečni ali otroški zobje se oblikujejo, ko je otrok v maternici, vendar pokukajo na površje, ko je otrok star 6-12 mesecev. 3. Ljudje uporabljamo štiri različne vrste zob (sekalce, podočnike, ličnike in kočnike) za trganje in žvečenje hrane. 4. Ljudje imamo tekom življenja le dva kompleta zob - mlečne in stalne zobe. Ko imamo enkrat stalne zobe moramo za njih dobro skrbeti. 5. Niti dva človeka nimata enakih zob - vaši zobje so edinstveni tako kot vaš prstni odtis. Bodite ponosni na svoje edinstveno zobovje! 6. Naša usta tekom življenja proizvedejo toliko sline, da bi z njo lahko napolnili dva plavalna bazena. Slina pomaga prebavi in ščiti zobe pred bakterijami v ustih. 7. Povprečen človek porabi za umivanje zob 38,5 dni svojega življenja. 8. Številne bolezni so vezane na vaše ustno zdravje, med drugimi bolezni srca, osteoporoza in sladkorna bolezen. 9. Ena tretjina posameznega zoba se skriva pod dlesnijo, kar pomeni, da sta le dve tretjini dolžine zoba vidni. 10. Če vam izbijejo zob ga potopite v mleko in držite v ustih, saj bo pripomoglo k temu, da se zob dlje ohrani. Takoj obiščite zobozdravnika.   VIR: 123dentist.com (http://www.123dentist.com/10-fun-facts-about-teeth/)

Ali ste vedeli, da je tveganje za razvoj bolezni dlesni, zobne gnilobe, glivičnih obolenj in drugih oralnih težav, pri bolnikih s sladkorno boleznijo večje? Bolniki, ki ne skrbijo za ustrezni nadzor ravni glukoze v krvi so bolj izpostavljeni tveganju razvoja parodontalne bolezni in izgubi zob, v primerjavi s tistimi, čigar diabetes je pod nadzorom. Zato je potrebno skrbeti za ustrezno nego: - Nadzirajte raven glukoze v krvi. - Uporabljajte mehko zobno ščetko in jo zamenjajte vsake tri mesece. - Zobe ščetkajte vsaj tri minute s fluoridno zobno pasto. - Zobe ščetkajte vsaj dvakrat dnevno, če lahko pa po vsakem obroku. - Vsaj enkrat dnevno uporabite zobno nitko. - Zobozdravnik naj vam dvakrat letno strokovno očisti zobe. - Enkrat letno opravite pregled dlesni. - Zobodravniku povejte, da imate sladkorno bolezen in naštejte zdravila, ki jih jemljete. - Prenehajte s kajenjem, saj to le poslabša bolezni dlesni. - Če opazite naslednje simptome, obiščite zobozdravnika: krvaveče ali vnete dlesni, odstopanje dlesni, dolgotrajen slab zadah, rahljanje zob, spremembe pri ugrizu, bolečine v ustih. VIR: Joslin Diabetes Center (http://www.joslin.org/info/Dental_Health_and_Diabetes.html)

Raziskava je bila izvedena s strani strokovnjakov Eastman Dental inštituta iz Londona, v sodelovanju z Evropsko raziskovalno skupino s področja parodontologije iz Genove. Vključevala je 260 odraslih, ki so prestali intenzivno zdravljenje parodontalne bolezni, brez kirurških posegov. Izhodiščno parodontalno stanje so ocenili na podlagi globine obzobnih žepkov. Po mnenju raziskovalcev sta indeks telesne mase (ITM) in debelost povezana s slabšim stanjem obzobnih žepkov, neodvisno od starosti, kajenja in zobnih oblog. Ugotovili so, da sta ITM in debelost neodvisna znanilca slabega odziva na ne-kirurško zdravljenje parodontalne bolezi pri bolnikih s hudo obliko parodontoze. VIR: Dental Tribune (http://www.dental-tribune.com/articles/news/europe/15461_obesity_may_affect_response_to_periodontal_therapy.html)

Številne študije kažejo, da se lahko zobna gniloba prenese na otroka, če starši poližejo dudo, da bi jo očistili. Prav tako je zelo pomembno, da starši dud ne namakajo v med, sok, sladkane pijače oz. kakršnekoli vrste sladkorja. Ob izpostavitvi sladkanim snovem se poveča možnost zobne gnilobe.   Slina odraslega človeka ne uničuje bakterij, zato s sesanjem dude, da bi jo očistili, teh ne odstranimo. Najboljši način čiščenja dude so torej sredstva, ki dokazano delujejo kot razkužilo. VIR: Dentistry Today (http://www.dentistrytoday.com/todays-dental-news/9633-experts-say-all-types- of-dental-care-safe-during-pregnancy)