Blog

Poškodbe zob in kako ukrepati

Vsi poznamo rek:  »Nesreča nikoli ne počiva.«  Nič ni nenavadnega in nevsakdanjega, da kdaj pa kdaj pride do raznih poškodb, tudi do poškodb zob. Statistika kaže, da kar v 80% pride do poškodb zob v zgornji čeljusti.  Poškodbe se najpogosteje pripetijo otrokom med  1. in 3. letom , med 8. in 11. letom ter mladostnikom do 20 let. Svetovna zdravstvena organizacija je poškodbe razdelila na: poškodbe trdih zobnih tkiv. Pri majhnih otrocih, ki so ravno pričeli s svojim radovednim raziskovanjem sveta, največkrat pride do poškodbe sprednjih zobkov prav zaradi padca ali udarca. Vsekakor je dobro obiskati zobozdravnika, da le ta oceni stopnjo poškodbe. Lahko se odkruši zgolj sklenina zoba, takrat odkrušen del lahko le zgladimo in po potrebi dozidamo, drugih težav in posledic ni. V kolikor se odkruši večji del zoba, tako da se je razgalil dentin, ki leži pod sklenino je posledično tak zob lahko občutljiv na toplo in hladno. V tem primeru se svetujejo razni premazi za omilitev občutljivosti oziroma dograditev okrušenega dela zoba. Poškodba zoba pa je včasih lahko tako močna, da ob udarcu pride do odmrtja zobnega živca, zato je vse poškodovane zobe potrebno redno spremljati. V kolikor kasneje pride do komplikacij je tak zob pogosto potrebno izdreti.  Pri šolskih otrocih se poškodbe najpogosteje pripetijo med igro s sovrstniki ali med raznimi športnimi aktivnostmi. Sanacijo stalnih zob zaradi poškodbe se obravnava skoraj enako kakor pri mlečnih, razen v primeru kadar pride do odmrtja živca. Takrat je pri stalnih zobeh potrebno koreninsko zdravljenje zoba. Marsikatero poškodbo zob pri športni aktivnosti bi lahko preprečili z uporabo zobnih ščitnikov, vendar je zaščita zob med športom pogosto neupravičeno zapostavljena. Nekatere poškodbe zob za sabo pustijo zgolj blažje posledice, druge pa povzročijo več zapletov ali celo izgubo zoba. Najbolj [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00April 4th, 2021|Novice|Comments Off on Poškodbe zob in kako ukrepati

Parodontoza se lahko skriva za lepim nasmehom

Ob besedi lep nasmeh nas večina pomisli na lepe bele in sijoče zobe, zložene v popolno vrsto brez kakšnih koli estetskih napak, a le redko kdo se vpraša, kakšno je stanje obzobnih tkiv. Ljudje se premalokrat zavedamo, kako pomembna so zdrava zobna in obzobna tkiva, ne samo za našo ustno votlino, temveč tudi za splošno počutje in zdravje. Zobne obloge nastanejo na površini zoba, na žlebu dlesni in na obzobnem žlebu, kjer je prisotnih več kot 700 vrst različnih bakterij, ki so ključne za nastanek vnetja. Ob nerednem in nenatančnem čiščenju te obloge kalcificirajo. Mineralizirane obloge se spremenijo v zobni kamen, ki ga ni več mogoče odstraniti z zobno ščetko. Dlesen je tam pogosto vneta, prav tako pa se lahko začne zaradi prisotnosti kamna dvigati oziroma spuščati. V današnjih časih je največji problem parodontalna bolezen, saj prizadene veliko večino svetovnega prebivalstva. Odsotnost simptomov v začetni fazi predstavlja težavo, saj se ljudje ne zavedajo prisotnosti bolezni, tako lahko le ta napreduje več let. Bolezen se vedno prične z vnetjem dlesni, ki mu pravimo gingivitis. V kolikor gingivitisa ne odpravimo, le ta napreduje v parodontalno bolezen oziroma parodontitis. Znaki gingivitisa so pordela, nabrekla dlesen, ki na dotik zakrvavi. Kadar dlesen zakrvavi, bakterije dobijo prosto pot v  krvni obtok in organizem ter dosežejo notranje organe. Raziskave so pokazale, da  parodontalna bolezen povečuje tveganje za srčno-žilne in možgansko-žilne bolezni, prav tako pa vpliva na sladkorno bolezen, nizko porodno težo in prezgodnji porod. Simptomi parodontalne bolezni so:  Otečene in rdeče dlesni  Krvavitev  Slab zadah  Skelenje  Odmikanje dlesni od zoba  Premikanje zob  Pojav gnoja  Majavost zob  Izguba zob Ob pojavu katerega od zgoraj naštetih simptomov nujno obiščite zobozdravnika. Zdravljenje bolezni in čas zdravljenja je odvisen od faze napredovalosti bolezni, ključnega pomena pa je zgodnje [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00January 17th, 2021|Novice|Comments Off on Parodontoza se lahko skriva za lepim nasmehom

Vloga protetike pri obnovi žvečne funkcije in estetike

Poleg vseh prizadevanj stroke za izboljšanje ustnega zdravja in preprečevanja nastanka bolezni so potrebe prebivalstva po terapevtskih storitvah še vedno zelo velike. V nekaterih primerih na žalost ni druge rešitve kakor ekstrakcija enega ali več zob, takrat pa je terapevtsko potrebno poskrbeti, da se manjkajoče zobe nadomesti. Glavni cilj nadomestitve izgubljenih zob je obnoviti žvečno in govorno funkcijo ter obnoviti moteno estetiko.   Razlogi za izgubo zob so lahko povezani s slabo ustno higieno in kariesom, s parodontalno boleznijo, z raznimi okužbami, poškodbami in neuspešnimi zdravljenji. Posledice izgube zob, bodisi sprednjih ali zadnjih, so lahko različne. V primeru izgube sprednjih zob je motena estetika, zato se pacientom zdi sanacija te poškodbe zelo nujna, vendar je veliko bolj resna izguba zadnjih zob. Ti zobje so večji in močnejši, odgovorni so za žvečenje hrane in sposobni prenašati velike obremenitve.  Kadar pride do izgube zadnjega zoba, se porazdelitev sil premakne na preostale zobe. Če se izguba stranskih zob nadaljuje, se pogosto zgodi, da sprednji zobje prevzamejo breme žvečenja, kar pa lahko vodi do kasnejših težav in zapletov saj sprednji zobje niso zasnovani za žvečenje in prenos tako velikih sil. Izguba enega zoba vpliva tako na funkcijo žvečenja kot na estetiko. Preostali zobje se pričnejo nagibati v prazen prostor, zobje iz nasprotne čeljusti pa "rastejo" v brezzobi prostor. Resorpcija oziroma topitev kosti na mestu, kjer je včasih bil zob, lahko zaplete terapijo, bodisi protetično ali implantološko. Prvi in ​​osnovni korak v postopku zamenjave zob je zobozdravstveni pregled z dodatnimi diagnostičnimi postopki kot sta analiza stanja v ustih in RTG posnetki.  Na ta način se zobozdravnik seznani s pacientom in njegovimi težavami, željami in pa tudi z ustnim zdravjem. Šele po tem je predlagana terapija. Pri reševanju problema imamo včasih na voljo več različnih rešitev, na katere vpliva več [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00July 16th, 2020|Novice|Comments Off on Vloga protetike pri obnovi žvečne funkcije in estetike

Slina v ustih

Slina je telesna tekočina, ki se izloča iz žlez slinavk. Sestavljena je iz 99,4 odstotkov vode, vsebuje elektrolite, beljakovine, minerale in encime in druge organske snovi. V ustih je prisotnih na stotine žlez slinavk, ki dnevno proizvedejo približno četrtino skodelice sline, s tem navlažijo ustno votlino, pomagajo pri govoru, požiranju in okušanju. Količino izločene sline določi vegetativno živčevje in se od osebe do osebe močno razlikuje, spreminja se v določenih okoliščinah in v določenih dneh. Bistveno manj sline nastaja med spanjem in kadar ne spijemo dovolj tekočine, zmanjša pa se tudi s staranjem. V današnjem času je slina tudi ena izmed snovi, ki pomagajo pri diagnosticiranju različnih bolezni. Glavne funkcije sline Del prebavnega sistema: slina vsebuje encime, zaradi katerih se začne postopek prebave že v sami ustni votlini. Slina hrano navlaži, encimi pa pričnejo prebavni proces škroba in maščob, kar olajša žvečenje ter hrano spremeni v kašo, katero nato pogoltnemo. Regulacija pH: bakterije, ki se nahajajo v zobnih oblogah in v ustni votlini proizvajajo kisline, katere povzročijo raztapljanje zob oziroma nastanek kariesa., ima tudi sposobnost, da nevtralizira kisli pH in s tem preprečuje nastanek kariesa. Okušanje: zaradi sestave sline se v ustih raztapljajo vodotopne snovi, kar omogoča zaznavanje različnih okusov. Čiščenje ust: po končanem obroku se hrana velikokrat obdrži na zobeh in medzobnih prostorih. Slina pripomore k spiranju ostankov hrane iz zob, kar preprečuje demineralizacijo in nastanek kariesa. Zaščita zobem: beljakovine v slini se vežejo na zobno površino, kar prepreči izgubo ionov iz sklenine, obenem pa kalcij, fosfat in flourid zapolnijo sklenino novo izrastlega stalnega zoba, ter ga tako ojačajo, saj novi zobje takoj po izrastju še niso popolnoma dozoreli in odporni.     Težave v povezavi s slino se lahko pojavijo, kadar je izločanje sline zmanjšano [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00May 25th, 2020|Novice|Comments Off on Slina v ustih

Zakaj nadomestiti manjkajoči zob?

Se manj smejite kot nekoč? Imate težave z žvečenjem in se vam nabira hrana med zobmi? Izguba samo enega zoba lahko moti ravnovesje celotnega zobovja, le to pa vodi naprej v številne težave! Obstaja veliko razlogov, zakaj bi morali nadomestiti manjkajoči zob. Veliko ljudi meni, da nadomestnega zoba ne potrebuje, če ni v vidnem polju, saj so prepričani, da preostali zobje lahko opravljajo funkcijo žvečenja. Čeprav je primarna naloga zob grizenje in žvečenje, sodelujejo tudi pri govoru. Tako lahko rečemo, da več zob v ustih manjka, bolj je okrnjena funkcija žvečenja, govora, ne nazadnje pa je manj privlačen tudi videz oziroma nasmeh. Ko je zob izgubljen, se izgubi celotno ravnovesje in to vodi v številne težave … začnejo se premikati drugi zobje. To se ne zgodi čez noč, se pa spremembe zgodijo relativno hitro. Po nekaj letih se prostor, kjer je bil nekoč zob, dramatično skrči. Tako se na mestu, kjer manjka zob, sčasoma zgodi izguba čeljustne kosti. S tem oslabita tudi zmožnost govora in žvečenja. Rekli bi lahko, da več kosti izgubimo, več funkcionalnosti izgubimo. Propad čeljustne kosti pa je sčasoma opaziti tudi na zunaj, saj se spremeni oblika obraza. Večina ljudi se več ne smeji kot nekoč, izgubljajo samozavest in se zavedajo neprivlačnosti lastnega nasmeha. V nekaterih primerih celo govorijo in zvenijo drugače. Nekoč stabilen in trden nasmeh se je začel spreminjati. Nekaj, kar je bilo včasih enostavno očistiti, se je tudi z razvojem parodontalne bolezni spremenilo v mesto nastanka oblog in gojišče bakterij. Žvečenje je lahko oteženo, veliko bolj verjeten pa je tudi nastanek kariesa. To je le nekaj posledic izgube zoba. Izguba zob lahko povzroči tudi težave s čeljustnimi sklepi in močne glavobole. Da bi se izognili takšnim težavam, je treba izgubljeni zob čim prej nadomestiti. Obstaja več načinov, kako nadomestiti manjkajoči [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00April 2nd, 2020|Novice|Comments Off on Zakaj nadomestiti manjkajoči zob?

Piercing jezika – možni zapleti in tveganja!

Vse večjo pojavnost piercingov je možno razložiti kot kulturno, duhovno identifikacijo osebe, umetniško obliko samoizkušnje, trend, manifestiranje spolnosti, manifestiranje povezanosti z določeno osebo, nekonformističen pristop k življenju ... Prebadanje jezika ni le trend moderne dobe, temveč izvira že iz tradicionalnih običajev Aztekov in Majev. Dandanes ima sicer drug pomen, in je del mode, katere trendom se je pogosto težko upreti. Prebadanje jezika poteka skozi osrednji najdebelejši del jezika, pri čemer se izogibajo podjezični frenulum ter krvne žile in živci. Dolžina je običajno nekoliko večja od debeline jezika, da se nakit lahko premika. Pogosta napačna misel je, da so usta "umazana" in da bo prebadanje povzročilo okužbo in počasno celjenje ran. Čeprav je res, da človeško ustno votlino naseljuje veliko število bakterij in je nenehno v stiku z zunanjim okoljem, se prebodne rane v ustni votlini zacelijo hitreje kot tiste na koži (4-6 tednov), v primeru, da se za preprečitev okužbe uporabijo ustrezna higiena in zdravljenje po prebadanju. Čeprav je prebadanje ustnic v sodobni družbi pogost pojav, se najpogosteje uporablja nakit za prebadanje brez ustrezne anestezije in nadzora okužbe. Večina ljudi, ki izvajajo piercing, žal nima dovoljenja za izvajanje takšnih medicinskih posegov in je brez zadostnega medicinskega znanja. Zapleti Študije so pokazale, da se pri 42,2% ljudi pojavijo določeni zapleti po prebadanju jezika. Ta pogostost zapletov sama po sebi postavlja vprašanje varnosti in nevarnosti posega. Raziskave so pokazale, da se 57,8% ljudi s prebadanjem jezika ne zaveda nevarnosti in možnih zapletov, ki jih nosi piercing. Oteklina po prebadanju se pojavi pri 51,9% oseb zaradi travme na dobro prekrvavljenem tkivu jezika. Jezični piercing velja za možen prenašalec virusov, ki se prenašajo s krvjo.  Pogost zaplet je lokalna okužba (11,4% oseb). Večina izvajalcev svojim strankam svetuje le, da uporabljajo sredstvo za izpiranje ust. Tudi [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00March 16th, 2020|Novice|Comments Off on Piercing jezika – možni zapleti in tveganja!

Nosečnost in zobozdravstveni posegi

Med nosečnostjo je potrebno vzdrževati zdravje v ustni votlini. Posebno pozornost je treba nameniti preventivi, tj. vztrajati pri rednih in pogostih pregledih. Na kontrolah je potrebno nosečnice temeljito seznaniti s pomenom pravilne ustne higiene in vlogo fluorida pri preprečevanju bolezni ust in zob. Zobozdravstvena nega nosečnice vključuje: zdravljenje vseh zobnih kariesov, ki jih je mogoče rešiti, zamenjavo slabo nameščenih zalivk in kron ali drugo protetično delo, nevtralizacijo dejavnikov, ki povzročajo parodontalno bolezen in ekstrakcijo zob ali druge kirurške posege, kadar ni druge možnosti zdravljenja. V času nosečnosti ni na področju preventive kontraindiciran noben poseg in zdravljenje. Praviloma velja enako za odstranjevanje zob. Če se zdi, da nosečnost poteka normalno, lahko odstranitev zob varno opravimo ne glede na mesec nosečnosti. Večje in bolj zapletene kirurške posege, pa je treba preložiti po  porodu. Nosečnost je lahko čustveno in fizično stresna.  Če je ženska v visoki nosečnosti, se mora zobozdravnik med delom izogibati ležanju, ker lahko vsebina maternice pritiska na spodnjo veno kavo, kar povzroči vensko vračanje krvi v srce. Pri zdravljenju nosečnice obstajata dve področji, na katerih mora biti zobozdravnik zaradi morebitne nevarnosti genske obremenitve ploda še posebej previden. To sta zobna radiografija in predpisovanje zdravil. Vse zobne posege, ki zahtevajo radiografijo korenine zoba pri nosečnici, je treba odložiti. Če to ni mogoče, je treba sprejeti vse previdnostne ukrepe, kar pomeni obvezno uporabo zaščitnega predpasnika in beleženje samo tistih območij, ki potrebujejo poseg. Upoštevati je treba, da je rentgensko slikanje v zadnjem trimesečju nosečnosti manj škodljivo za plod kot v prejšnjem trimesečju. Uporaba lokalne anestezije med nosečnostjo ni kontraindicirana. Zobozdravstveni posegi predvidoma niso izvedeni pod splošno anestezijo ali sedacijo, uporabljati pa jih je treba le, kadar je to potrebno in, če je le mogoče, v zadnjih mesecih nosečnosti.    

By |2020-02-28T10:20:55+00:00February 28th, 2020|Novice|Comments Off on Nosečnost in zobozdravstveni posegi

STISKANJE Z ZOBMI ALI BRUKSIZEM (v spanju)

Ena od motenj spanja, ki povzroča večje težave ljudem, je škrtanje zob ali bruksizem. Bruksizem je prekomerno stiskanje zob brez zavestnega nadzora. Stiskanje zob se običajno pojavi ponoči med spanjem in je posledica stresa, tesnobe ali psihične napetosti. Bruksizem je prehodni pojav, ki  pri večini bolnikov izgine. Pri manjšem številu bolnikov lahko bruksizem resno vpliva na zdravje zob, saj lahko povzroči ''odrgnino'' (prekomerno obrabo) zobnih kron, poškodbe nosilnih struktur zob in vodi do bolečin v žvečilnih mišicah in sklepu. Terapija bruksizma je večplastna. Pacient bi se moral najprej spoprijeti s stresom, tesnobo in živčnostjo, kar je dandanes precej težko.  Nato je potrebno izdelati individualno opornico, ki se naredi po odtisu zob pacienta in spominja na zaščito, ki jih nosijo boksarji. Pacient le to nosi ponoči, deluje tako, da amortizira sile, ustvarjene s stiskanjem žvečilnih mišic in preprečuje, da bi se zobje drgnili med seboj. Bruksizem je lahko tudi neobičajen stranski učinek nekaterih antidepresivov. Simptomi bruksizma: Ritmična krčenja čeljustnih mišic '' škrtanje'' ponoči Moteč jutranji glavobol Napete in boleče čeljustne mišice, zlasti zjutraj Kronična bolečina na obrazu Poškodovani zobje, zalivke, poškodovane dlesni Bolečine v sklepu  

By |2022-08-11T17:25:59+00:00February 13th, 2020|Novice|Comments Off on STISKANJE Z ZOBMI ALI BRUKSIZEM (v spanju)

ZOBNI VIDIKI NOSEČNOSTI: Najpogostejše bolezni tkiv ustne votline

Številne nosečnice zanemarjajo zdravje ust in se izogibajo rednim zobozdravstvenim pregledom ter pravočasnemu sanaciji bolezni ust in zob. Med nosečnostjo je bil zabeležen pogostejši pojav bolezni podpornega tkiva zoba (parodoncija), kar je razloženo s povečanim vplivom spolnih hormonov z negativnim vplivom lokalnih dejavnikov. Najpogostejše spremembe so vidne na desni (gingiva): Gingivitis gravidarum - Zanj je značilno povečanje trikotnega dela dlesni, ki se nahaja med obema zoboma (medzobna papila), ki imata preostali gingiva barvo maline. Spremembe so najbolj opazne pri spodnjih sprednjih zobeh. Blage provokacije, včasih tudi spontane, vodijo do krvavitev. Gingivitis hyperplastica gravidarum - včasih pride do izrazite proliferacije gingive, zlasti medzobnih papilov s sliko kroničnega hiperplastičnega gingivitisa. Spremembe nastanejo kot posledica širjenja vezivnega tkiva, zaradi česar je gingiva postala trde konsistence. Regije izrazite proliferacije obstajajo tudi po porodu, kar povzroči izgubo alveolov v kosteh, kar je prehod v parodontalno bolezen. Tumorji nosečnosti - okrogle, rdečkaste spremembe na dlesni v sprednjih zobeh. Imajo rdečkasto barvo, gladke površine in ob žvečenju krvavijo. Karies je pogost pojav v nosečnosti. To je neposredno povezano z zmanjšano ustno in zobno higieno (povečano število mikroorganizmov), pogosto bruhanje kisle vsebnosti in opisan gingivitis (boljše zadrževanje zobnih oblog). Vir: Dašić Jovan, Fakulteta za stomatološko medicino Podgorica

By |2022-08-11T17:25:59+00:00January 21st, 2020|Novice|Comments Off on ZOBNI VIDIKI NOSEČNOSTI: Najpogostejše bolezni tkiv ustne votline

Bolezni mlečnih zobkov

Bolezni mlečnih zob so infektivne Z zaščito zob moramo pričeti takoj, ko pričnejo izraščati, saj se takoj na njih pričnejo naseljevati bakterije, ki kvarijo zobe. Najpomembnejša med njimi je Streptococus mutans – najpogosteje se prenese iz ust osebe, ki je v daljšem kontaktu z dojenčkom, predvsem materinih. Zato je izredno pomembno, da ima mati vse zobe pozdravljene in da redno ohranja higieno in uporablja raztopine proti zobni gnilobi in bolezni dlesni, ki vsebujejo fluoride. Mlečni zobje lahko hitro zbolijo ne samo zaradi sladkarij Poleg zobnih bakterij so najpomembnejši faktor za zbolevanje mlečnih zob prepogosti obroki. Ti so neugodni tudi za splošno zdravje, zato je nasvet vsakega pediatra, da se otrok čim hitreje mora navaditi jesti po obrokih. Za mlečne zobe so najhujši nočni obroki – pa naj bo to steklenica z mlekom, sokom ali pogosto nočno dojenje. V steklenički je ponoči dovoljeno imeti samo vodo. Pogosto hranjenje s kašicami in drugo pripravljeno hrano, sladkano ali nesladkano, prav tako deluje na zgodnji razvoj zobne gnilobe. Mlečne zobe moramo negovati takoj, ko pričnejo izraščati Zanemarjanje higiene mlečnih zob z izgovorom, da je otrok še majhen, je velika napaka. Mlečni zobje so zelo občutljivi in če se združijo velika zastopanost bakterij, pogosti obroki in slabša obrambna sposobnost sline, pride do razvoja zelo težke in resne bolezni zoba – cirkularnega kariesa. Prve mlečne zobe umivamo z vlažno krpico – z odsekanimi navpičnimi potezami, ki gredo od dlesni proti griznim površinam, to tako z zunanje strani (proti ustnicam) kot notranje (proti jeziku). V tem času se otrok igra z zobno ščetko. Šele pozneje zobno ščetko pričnemo uporabljati. Priporočilo je, da starši perejo mlečne zobke otroku vse do tretjega leta starosti, potem naj to počnejo sami, vendar moramo pranje mlečnih zob [...]

By |2022-08-11T17:25:59+00:00February 7th, 2017|Novice|Comments Off on Bolezni mlečnih zobkov
Go to Top